TAI-JI-QUAN  je starodavna kitajska borilna veščina, ki se je, kot ena redkih, obdržala vse do današnjega časa. YANG ŠOLA te veščine je primerna za vse ljudi, ne glede na starost ali bolezensko prizadetost.  Bistvo veščine je mehko, zelo počasno, pa vendar izredno koncentrirano in kontrolirano gibanje med elementoma ognja (kozmosa) in zemlje, v tretjem elementu, zraku. S koncentracijo na gibanje, ko »duh vodi  in telo sledi« ali ko se »duša giblje in telo ji sledi« dosežemo enak ali podoben učinek, kot pri jogi, le da ta tehnika izvira iz malce bolj oddaljenega konca sveta, kjer so bile pomembne v trenutku nastajanja, neke druge vrednote.

Na Zahod je ta veščina prišla šele v začetku 50-ih  let prejšnjega stoletja, uveljavila pa se je najprej med rekovalescenti po miokardnem infarktu in možganski kapi, kasneje pa zasedla pomembno mesto med tradicionalnimi vadbami, tudi v terapevtske namene. V kratkem času se človek lahko nauči osnovnih vaj, ki jih potem s časom pili, izboljšuje in dopolnjuje, ali pa ostane pri istih in jih redno izvaja z namenom pridobitve boljših motoričnih sposobnosti, koncentracije, relaksacije, uskladitve duha, uma in telesa itd.  Veščina vam daje tudi eleganco gibanja v prostoru, zato jo uporabljajo tudi pri poučevanju mnogih profilov, ki imajo stike z ljudmi.

Izvajanje veščine ima 3 stopnje. Prva stopnja je osnovni tečaj, ki poteka 3 mesece, 2x tedensko po 1-2 uri, v skupini 10 – 20 učencev in pod vodstvom izkušenega učitelja. Druga stopnja je vadba z izvajanjem veščine, ki običajno poteka na prostem, v zimskem času pa v zaprtem prostoru. Tretja stopnja je vadba v večjih skupinah, ki je kontinuirana in rutinska ter zagotavlja osnovno kondicijo ter osnovne sposobnosti za delo in življenje, če se opravlja redno.

Učenje in potem vadba potekajo tudi v treh delih. V prvem delu je ogrevanje, v drugem delu izvajanje »slik« in v tretjem delu usmerjanje energije in meditacija.

Program in urnik