Preko poznavanje zgradbe in funkcije hkrati poglobimo zavedanje in doživljanje lastnega telesa. Na tej podlagi izkustvene anatomije lahko na novo „programiramo“ telo s pomočjo notranjih slik/predstav in neustrezno držo in gibalne vzorce nadomestimo z novimi, optimalnimi. Posledično je za gibanje potrebno manj moči in energije, kar vodi do večje svobode pri gibanju in redkejšemu pojavljanju obrabljenosti (sklepov,vezi,tkiv).
Pri Franklinovi metodi se naučimo uporabljati predstave in dotik, torej sredstva, ki so nam vedno na voljo in nič ne stanejo. Metodo uporabljajo športniki, plesalci in ljudje, ki si želijo vse življenje ostati zdravi. Ne glede na stopnjo predznanja in starost se lahko Franklinove metode nauči vsak in jo uporablja kadarkoli in kjerkoli.
Franklinova metoda deluje s pomočjo predstav in dotika, s pomočjo tehnik torej, ki ne stanejo nič in ki jih imamo vedno na razpolago. Predstava spomni telo, kako bi moralo pravilno delovati. V predstave vključimo vse čute pa tudi intuicijo. Metodo uporabljajo v enaki meri vrhunski športniki, plesalci in ljudje, ki bi radi ostali zdravi in spada med standardna orodja mnogih učiteljev gimnastike, plesa, športa in joge.
Ne glede na starost, telesno pripravljenosti in izkušenost, se lahko Franklinove metode nauči vsak in jo uporablja kadarkoli in vsepovsod.
Znanstvena podlaga imaginacije ni bila še nikoli tako trdna, saj vedno več študij dokazuje:
- da smo s pomočjo imaginacije bolje telesno pripravljeni in zmogljivejši,
- da s pomočjo imaginacije pozitivno vplivamo na zdravljenje mnogih bolezni,
- da s pomočjo imaginacije lahko razvijemo pozitivnejšo življenjsko naravnanost.
Zakaj je Franklinova metoda v vrhu med profesionalci, ki se ukvarjajo z gibom?
Je prva metoda šolanja giba, ki:
- je usmerjena na vsa vidike uporabe imaginacije
- uči funkcijo na podlagi modela evolucije
- poenostavlja kompleksno ne da bi pri tem izgubila bistvo
- se usmerja na učenje z izkušnjo
Imaginacija – ključ do spretnosti duha in telesa
Koristnost sposobnosti uma je znana že tisočletja. Danes se s pridom uporablja na raznovrstnih področjih: delavci v zdravstvu, psihologi, športniki in plesalci.
Izkusili bomo prednosti povezanosti med umom in telesom s pomočjo imaginacije, gibanja in dotika. Naše predstave priskrbijo možganom potrebne povratne informacije, da le-ti ustvarijo večjo lahkoto gibanja, fleksibilnosti in moči. Kot da bi se nahajali v temni sobi, ko pa se prižge luč, se lahko nenadoma gibljemo svobodno in se izogibamo trkom – imaginacija »prižge luč« v našem telesu.
Izkustvena anatomija
Revolucionaren vidik pristopa Franklinove metode k anatomiji temelji na evoluciji. Upošteva spremembe in izzive, ki jih je telo doživelo in rešitve, ki jih je ob tem razvilo. Predstavljeni so principi biomehanike, npr. ritmi kosti, kako se kosti dejansko obračajo in manevrirajo v gibanju. Spoznali bomo, kako tudi naši organi podpirajo gibanje, fleksibilnost in postavitev (alignment). Za povečanje zavedanja se uporablja dotik. Cilj je povezanost osnovnih sistemov v celoto, iz katere izžareva zdravje in ugodje, blagostanje telesa in duha (well-being).
Vzpostavljanje optimalnega vzorca gibanja (reconditioning movement).
Naše telo je bilo ustvarjeno za premikanje in gibanje samo je veliki eliksir življenja. Kjer vlada pomanjkanje gibanja, življenje stagnira oz. postane mrtvilo. Zato Franklinova metoda uporablja raznoliko gibanje, od vsakodnevnih aktivnosti, hoje, sedenja, stanja do dinamičnega raztezanja, Thera-Band trakov, franklin žogic, plesa, ritma in improvizacije, da bi spodbujala neprestani dialog življenja v telesu.
Zgodbica oz. zgodovina
Od ideokineze do Franklinove metode
Mabel Todd je v svojih mladosti utrpela poškodbo hrbta, ki je zelo omejila njene možnosti gibanja. S tem se ni hotela sprijazniti. V iskanju načina, kako bi ozdravela, je odkrila izjemno moč predstav. Na podlagi pozitivnih spoznanj in izkušenj, je začela v Bostonu poučevati ljudi, ki so imeli težave pri gibanju in z držo (to je bilo v dvajsetih letih 20.stol.). Svojo metodo je poimenovala »strukturna higiena«.
Učenec Mabel Todd, Andre Bernard, še danes poučuje na Univerzi New York. Tu se je z ideokinezo spoznal tudi Erich Franklin.
Danes uporabljan pojem ideokineza, je sestavljen iz grških besed: idea, ki pomeni predstavo in kinese – gibanje. S pomočjo predstav, vtisov, ki zaobjemajo vse čute, ideokineza povečuje zaznavanje in občutenje telesa in gibanja, in s tem tudi moč, gibljivost in koordinacijo. Podlago za razvijanje pravilnih in natančnih predstav nudita biomehanika in anatomija, konkretne anatomske predstave pa so obogatene z domiselnimi domišljijskimi slikami.
Franklinova metoda razširja uporabo ideokineze za izboljšanje notranje organizacije telesa, za učenje gibanja in optimizacijo gibalnih sekvenc. Poudarek daje pedagoškemu procesu in izdelavi lastnih predstav.
Franklinova metoda spodbuja ustvarjalnost in vzpostavlja partnerski dialog s telesom. Na podlagi zavestnega zaznavanja telesa lahko neprimerne vzorce gibanja in drže odkrijemo in nadomestimo z novimi. Nova spoznanja prinesejo več dinamike, lahkotnosti in veselja do življenja.
Medtem ko se je Mabel Todd posvečala predvsem gibalnemu aparatu, vključuje Franklinova metoda tudi organe, živčni sistem, žleze in ostala tkiva vse do posameznih celic. Njen cilj je harmonizirati te različne sisteme v skupno celoto, iz tega občutka pa se poraja zdravje in ugodje (dobro počutje). Notranje ravnovesje dopušča našim mislim več svobode in spremembe se pokažejo tudi navzven.
Radovednost, zanimanje za raziskovanje telesa in pripravljenost prevzemanja lastne odgovornosti so lastnosti, ki olajšajo pristop k FM.
Izkustvena anatomija, dotik za poglobitev zaznavanja in uporaba ustreznih pripomočkov (npr. žogice, elastični trakovi) podpirajo proces nove organizacije v telesu in ustvarjajo predpogoje za učinkovito, funkcionalno premikanje oz. gibanje.
