1. Kaj je travma?
- Travma ni dogodek sam po sebi, ampak način, kako nanj odreagiramo in kako se shrani v našem telesu in živčnem sistemu.
- Gabor Maté pravi, da je travma "rana, ki jo nosimo v sebi" – torej ni samo nekaj, kar se nam je zgodilo, ampak nekaj, kar ostane v nas.
- Lahko je očitna (nesreče, nasilje, izgube) ali subtilna (čustvena zanemarjenost, občutek nepripadnosti, pomanjkanje varnosti v otroštvu).
2. Kako travma deluje?
- Travma prekinja stik z lastnim telesom in občutki ter povzroča disociacijo.
- Aktivira stresni odziv (boj, beg, zamrznitev) in vpliva na živčni sistem.
- Shranjuje se v telesu in vpliva na vedenje, čustva, zdravje (psihično in fizično).
- Travmatizirani ljudje pogosto živijo v stalnem stanju alarma ali pa čutijo otopelost.
3. Posledice travme
- Čustvene: anksioznost, depresija, občutek praznine, tesnoba, panični napadi.
- Telesne: kronična bolečina, avtoimunske bolezni, težave s prebavo, nespečnost.
- Vedenjske: težave v odnosih, pretirano prilagajanje drugim, odvisnosti (od hrane, odnosov, substanc).
4. Kaj lahko naredimo?
- Ozaveščanje – prepoznati, kako se travma kaže v našem življenju (triggers, vedenjski vzorci).
- Povezovanje s telesom – dihalne tehnike, gibanje, joga, somatsko delo.
- Regulacija živčnega sistema – vaje za sproščanje, ozaveščanje vzorcev odzivanja.
- Varni odnosi – travma nastane v odnosih, zato jo lahko zdravimo tudi v varnem prostoru skupine (kot ga boste ustvarili na vašem dogodku).
5. Kako ozavestiti travmo?
- Opazovanje lastnih reakcij in čustvenih sprožilcev.
- Razumevanje, da smo več kot naša bolečina in preteklost.
- Praktične metode (Mirchi metoda, meditacija, delo s telesom), ki pomagajo sprostiti potlačene izkušnje.
- Učenje, kako biti sočuten do sebe in dovoliti procesu zdravljenja, da poteka v svojem ritmu.
6. Kako ustvariti varen prostor za zdravljenje?
- Regulacija skupinske dinamike – pomembno je, da se udeleženci počutijo varne, saj je varnost ključna za predelavo travme.
- Sprejemanje brez sodbe – poudarek na tem, da ni napačnih občutkov ali reakcij.
- Dovoljenje za postopnost – vsak ima svoj ritem zdravljenja, in včasih je že samo zavedanje prvi korak.
- Nežnost do sebe – ljudje pogosto nosijo občutek krivde zaradi svoje travme, vendar je ključ, da se naučijo sočutja do sebe.
7. Metoda Mirchi in somatsko zdravljenje
- Telo kot ključ do zdravljenja – travma ni le v umu, ampak je zakoreninjena v telesu. Z vajami, dihanjem in zavestnim gibanjem lahko sprostimo ujete vzorce.
- Somatska ozaveščenost – učimo se prepoznavati telesne signale (napetost, nemir, utrujenost) in jih regulirati.
- Povezovanje z dihali – dihalne tehnike pomagajo premostiti zamrznjene dele in vzpostaviti stik z življenjsko energijo.
- Dotik in vibracija – če je primerno, lahko vključite vibracijsko delo (glas, zvok, dotik), saj je znano, da vibracije pomagajo pri sproščanju zaklenjene energije v telesu.
8. Kako ljudje po Mirchi metodi lahko sami nadaljujejo zdravljenje?
- Dnevna praksa ozaveščanja – zapisovanje občutkov, telesnih reakcij in misli.
- Praksa somatskega gibanja – hoja, nežna joga, sprostilne vaje za prekinitev vzorcev zamrznjenosti.
- Povezovanje s skupnostjo – iskanje podpornih ljudi ali skupin, kjer lahko delijo svoje izkušnje.
- Učenje postavljanja meja – travmatizirani ljudje pogosto nimajo jasnih meja; učenje, kako reči "ne", je ključno.
- Sprejemanje lastnega procesa – zdravljenje ni linearno in ni treba "hitro" ozdraveti – pomembno je, da se vsak giblje v svojem tempu.
Travma ni konec poti, ampak priložnost za rast in spremembo. Kot pravi Gabor Maté, je travma rana, vendar se lahko zaceli – ko ji damo varnost, prostor in pozornost, ki si jo zasluži.
Vaja: "Povezovanje s telesom in notranjim glasom"
Cilj: Ozavestiti telesne občutke, prepoznati notranje sporočilo telesa in vzpostaviti stik s sabo.
Trajanje: 10-15 minut
Navodila:
- Priprava prostora – udobno se namestite, z zaprtimi očmi ali z mehkim pogledom usmerjenim v tla.
- Zavestno dihanje – nekajkrat globoko vdihnite in izdihnete, začutite, kako vas dih prizemljuje v sedanji trenutek.
- Telesni scan (skeniranje telesa) – Počasi usmerite pozornost na različne dele telesa. Opazite napetosti, morebitne bolečine ali prijetne občutke.
- Vprašanja za notranji dialog – Postavite si naslednja vprašanja in tiho prisluhnite odzivu telesa:
- Kje v telesu trenutno čutim največ napetosti ali teže?
- Kaj mi ta del telesa želi povedati? (Naj pride prvi občutek, misel ali slika.)
- Kako bi lahko ta občutek sprostil/a? (Naj pride intuitiven odgovor, brez racionaliziranja.)
- Nežna sprostitev – S toplimi dlanmi nežno položite roke na del telesa, ki potrebuje pozornost, in mu pošljite dih ter toplino.
- Zaključek – Počasi naj odprete oči in se nežno pretegnite. Zapišize si stvari, ki ste jih zaznali.
Sklop vprašanj za refleksijo
- Kako prepoznavam svoje telesne signale, ko sem v stresu ali negotovosti?
- Katere čustvene in telesne reakcije najpogosteje ignoriram?
- Kakšne misli ali občutke imam o svoji lastni vrednosti? So to moji resnični občutki ali vsiljeni vzorci iz preteklosti?
- Kateri notranji vzorec (npr. perfekcionizem, ugajanje drugim, strah pred konflikti) me drži v stanju ponavljajoče se bolečine?
- Kako lahko na nežnejši način prisluhnem sebi in se podpiram v procesu zdravljenja?
- Kaj si želim dati sebi v tem obdobju svojega življenja? Kaj potrebujem, da se v sebi počutim varno?
- Kateri majhen korak lahko že danes naredim, da se bolj povežem s sabo?
Vabljeni na osebno seanso z metodo Mirchi, kjer bomo nadaljevali in poglobili delo z transformacijo zapisov travme v vašem telesu.
Če vas v zvezi z zgornjim besedilom še kaj zanima, mi pišite na